Projekti šole

Slovenija se je z 12-imi pilotskimi šolami priključila Evropski mreži zdravih šol leta 1993. Projekt Slovenske mreže zdravih šol podpirata Ministrstvo za zdravje in Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, nacionalno koordinacijo pa vodi Inštitut za varovanje zdravja RS.

Naša šola je od leta 1998 vključena v projekt Slovenske mreže zdravih šol.

Namen Zdrave šole je promocija zdravja v šolskem okolju. Vsebine zdravja so v okviru vzgojno-izobraževalnega sistema izrednega pomena in lahko pomembno prispevajo k boljšemu zdravju, dobremu počutju, učni uspešnosti in kvaliteti življenja šolarjev. Dejstvo, da otroci v času šolanja preživijo v šoli na tisoče ur, je sijajna priložnost, da z načrtovanimi in usmerjenimi dejavnostmi za krepitev zdravja lahko vplivamo na bolj zdrav življenjski slog in posledično na večje zdravje otrok, mladostnikov in kasneje odraslih ljudi.

S priključitvijo v Slovensko mrežo zdravih šol skušamo slediti namenom in ciljem Zdravih šol skozi učni načrt ter prikriti učni načrt, z načrtovanjem šolskih dejavnosti na telesnem, duševnem, socialnem in okoljskem področju, s ciljem ohranjanja in izboljšanja zdravja svojih učencev, staršev ter vseh zaposlenih.

Z vstopom v mrežo Zdravih šol smo se zavezali, da bomo spodbujali uresničevanje naslednjih ciljev:

1. Aktivno bomo podpirali pozitivno samopodobo vseh učencev s tem, da bomo pokazali, da lahko prav vsak prispeva k življenju v šoli.
2. Skrbeli bomo za vsestranski razvoj dobrih medsebojnih odnosov med učitelji in učenci.
3. Potrudili se bomo, da bodo socialni cilji šole postali jasni učiteljem, učencem in staršem.
4. Vse učence bomo spodbujali k različnim dejavnostim tako, da bodo oblikovali raznovrstne pobude.
5. Izkoristili bomo vsako možnost za izboljšanje šolskega okolja.
6. Skrbeli bomo za razvoj dobrih povezav med šolo, domom in skupnostjo.
7. Skrbeli bomo za razvoj povezav med osnovno in srednjo šolo zaradi priprave skladnega učnega načrta vzgoje za zdravje.
8. Aktivno bomo podprli zdravje in blaginjo svojih učencev ter vseh zaposlenih v šoli.
9. Upoštevali bomo dejstvo, da so učitelji in šolsko osebje zgled za zdravo obnašanje.
10. Upoštevali bomo komplementarno vlogo, ki jo ima šolska prehrana pri učnem načrtu zdravstvene vzgoje.
11. Sodelovali bomo s specializiranimi službami v skupnosti, ki nam lahko svetujejo in pomagajo pri zdravstveni vzgoji.
12. Vzpostavili bomo poglobljen odnos s šolsko zdravstveno in zobozdravstveno službo, da nas bo dejavno podprla pri učnem načrtu zdravstvene vzgoje.

Več podatkov najdete na spletni strani http://www.ekosola.si/ .

sodelovanje v projektu z raziskovalnim delom v okviru MOM oz. ZPM
Cilji:

1. razvijati socialne veščine in samostojnost,
2. razvijati splošno razgledanost in uporabnost znanja,
3. širiti vseživljenjsko znanje
4. izdelati raziskovalni nalogo (Mladi za napredek Maribora).
5. abstrahiranje, posploševanje, sklepanje, kritično mišljenje, logično strukturiranje, kritično sprejemanje informacij,
6. analiziranje, sintetiziranje, presojanje, vrednotenje,
7. varna uporaba IKT tehnologije, pridobivanje, presojanje in shranjevanje informacij,
8. zavedanje razlik med resničnim in navideznim svetom, spoštovanje zasebnosti
9. in etičnih načel, upoštevanje zanesljivosti in veljavnosti informacij,
10. učinkovito organiziranje in načrtovanja dela (samomotiviranje, samozaupanje,
11. krepitev radovednosti

vodja: Rebeka Kolar

Kulturna šola je državni projekt v osnovnih šolah, namenjen predvsem obšolskim dejavnostim s področja kulture, ki ima jasen cilj – dvigniti kvaliteto in obseg aktivnega in pasivnega kulturnega udejstvovanja učencev in njihovih staršev, starih staršev ter mentorjev.
Zato Javni sklad RS za kulturne dejavnosti v sodelovanju z Zvezo kulturnih društev Slovenije ter društvom Geoss vsako leto objavi razpis za naziv KULTURNA ŠOLA. Šola, ki si pridobi ta naziv, ga lahko uporablja tri leta. Komisija razdeli prijavljene šole v tri kategorije: velike šole, srednje velike in majhne šole. Morda je videti vse zelo preprosto, vendar se je potrebno z večletnim delom dokazati na mnogih področjih kulturnega življenja.
Naziv kulturna šola dobi šola, ki tako po številčnosti kot kakovosti izkazujejo nadpovprečno aktivno kulturno udejstvovanje učencev in njihovih staršev, starih staršev ter mentorjev v sklopu interesnih dejavnosti, ki niso del učnega programa.
Cilji izbirnega postopka so krepitev kulturne vzgoje na osnovnih šolah ter ustvarjalnost mladih na različnih umetnostnih področjih, podpiranje kakovostnih dosežkov mladih na kulturnem področju, spodbujanje izobraževanja mentorjev in organizatorjev v osnovnih šolah, ki se udejstvujejo na ljubiteljskem kulturnem področju ter motivirati šole, da postanejo žarišča kulturnih programov v lokalnem okolju z namenom promocije ustvarjalnosti, vseživljenjskega učenja in povezovanja.
Na razpisu lahko kandidirajo osnovne šole:

• ki imajo izkazano razvejano in kakovostno kulturno delovanje na vsaj treh izmed naštetih področij v časovnem obdobju zadnjih 3 let: glasba, gledališče, lutke, folklorna dejavnost, film in video, ples, likovna in fotografska dejavnost, literatura in varovanje kulturne dediščine;
• ki v kulturno delovanje vključujejo večje število učencev in učiteljev;
• v katerih programi nastajajo in se izvajajo pretežno v okviru izbirnih predmetov in interesnih dejavnosti;
• ki omogočajo in spodbujajo mentorsko delo zaposlenih s specifičnim izobraževanjem in izpopolnjevanjem na področjih kulturnega in umetniškega udejstvovanja;
• katerih šolske skupine redno sodelujejo na revijah, srečanjih, festivalih in tekmovanjih, namenjenih predstavitvi, primerjavi in vrednotenju dosežkov;
• na katerih redno prirejajo kulturne dogodke, namenjene učencem;
• na katerih pripravljajo kulturne programe za širšo lokalno javnost;
• omogočajo dejavnost drugih kulturnih društev in skupin v svojih prostorih.

Bojana Trunk, koordinatorica kulturnih dejavnosti na šoli

(OBJEM – Ozaveščanje Branje Jezik Evalvacija Modeli)

Brati pomeni početi podvige.
Brati je možno marsikaj.
Recimo: grozdje in fige in knjige
in med brati še kaj.
(Tone Pavček)

Bralna pismenost je bistvena za uspešnost v današnji družbi, zato se še posebej velika pozornost posveča opismenjevanju. Današnji

Informacijska tabla projekta Objem v zbornici

čas s prehajanjem na digitalne pripomočke označuje pomembno prelomnico v bralnem opismenjevanju. Zato smo se kot šola odločili, da se pridružimo projektu, ki vzpodbuja prav razvoj bralne pismenosti.

Cilji projekta so naslednji:

• vzpostavitev oz. nadgradnja ustvarjalnega in inovativnega učnega okolja za dvig splošnih kompetenc;
• vzpostavitev oz. nadgradnja celovitega in učinkovitega podpornega okolja za oblikovanje, preizkušanje in implementacijo pedagoških strategij, metod in oblik dela, ob strokovni podpori javnih visokošolskih zavodov;
• spremljava dejavnosti projekta ter evalvacija dosežkov.

Trajanje projekta: od 4. 11. 2016 do 31. 10. 2022.

Naloge šolskega razvojnega tima implementacijske šole:

• sodelovanje pri začetni in končni analizi stanja ter pri evalvaciji in merjenju napredka bralne pismenosti,
• preizkušanje didaktičnih pristopov in strategij,
• udeležba na regijskih usposabljanjih, kjer aktivno sodelujejo ter nato posredujejo usvojeno na srečanjih projektnega tima na VIZ z aktivnim   sodelovanjem in medsebojnimi hospitacijami,
• sodelovanje pri pripravi in predstavitvi projekta in predstavitvah primerov dobre prakse,
• sodelovanje v mrežah razvojnih in implementacijskih VIZ.

Vodja projekta:
Metka Gselman Sedak