Select Page

Tradicionalni slovenski zajtrk

dan slovenske hrane

Tudi jesen v letošnjem šolskem letu je zaznamovana z lepo izkušnjo Tradicionalnega slovenskega zajtrka. Tradicionalni slovenski zajtrk  poteka na dan slovenske hrane, ki ga obeležujemo 19. novembra 2021. Letošnji je že enajsti.

Organizacija za prehrano in kmetijstvo pri Organizaciji združenih narodov (OZN) je 16. oktober izbrala za svetovni dan hrane v spomin na 16. oktober 1945, ko je bila v OZN ustanovljena Svetovna organizacija za hrano in kmetijstvo. Glavni namen svetovnega dneva hrane je opozarjanje, da po svetu živi veliko ljudi, ki trpijo za pomanjkanjem hrane.

Leto 2021 je razglašeno kot mednarodno leto sadja in zelenjave, zato letošnji redni Tradicionalni slovenski zajtrk poteka pod sloganom »Zajtrk s sadjem – super dan!« 

Na ta dan  učenci zajtrkujejo hrano iz lokalnega okolja in pozornost posvečajo vsebinam projekta. Tradicionalni zajtrk vsebuje kruh, maslo, med, mleko in jabolko. Tudi naša šola je na jedilnik za mesec november uvrstila »Slovenski tradicionalni zajtrk« : domač kmečki kolač, maslo, domač med, domače mleko, domače jabolko. Vsa živila so slovenskega porekla. Namen projekta je izobraževati, obveščati in osveščati otroke in šolajočo mladino ter vzporedno v določenem obsegu tudi širšo javnost:

  • o pomenu zajtrka v okviru prehranjevalnih navad,
  • o pomenu in prednostih lokalno pridelanih in predelanih živil domačega izvora,
  • o pomenu kmetijske dejavnosti in čebelarstva za pridelavo, okolje, gospodarske dejavnosti in za širše okolje,
  • o pravilnem ravnanju z odpadki, ki nastajajo pri vsakodnevnih dejavnostih in racionalnem ravnanju z embalažo ter
  • o pomenu zdravega načina življenja, vključno s pomenom gibanja in izvajanja športnih aktivnosti.

Ozaveščanju od zrna do kruha, od čebele do medu in sadja ter od zajtrka do zdravega življenjskega sloga.

Na šoli smo pripravili manjšo razstavo na temo tradicionalnega slovenskega zajtrka, avtohtonih vrst jabolk, sadja, izdelkov iz sadja.

Pomembno je, da se že v otroštvu in mladosti spoznamo in poučimo pomenu zdravih živil, predvsem tistih, ki jih pridelamo doma oziroma pomena hrane iz lokalne bližine. Iz zdravstvenega vidika se priporoča uživanje sezonske hrane iz lokalnega okolja, saj je takšna hrana običajno bolj dozorela in ima višjo biološko (hranilno) vrednost.

Z daljšanjem verige od pridelovalca do potrošnika se zelo zmanjša vsebnost različnih vitaminov, ki so za naše telo izrednega pomena. Pri živilih domačega izvora, zaradi bližine pridelave ni potrebno uporabljati konzervansov, zato so sicer lahko manj obstojna, vendar pa prepoznavna po bogatem in tradicionalnem okusu. Z naročanjem in kupovanjem živil od lokalnih pridelovalcev oziroma predelovalcev posredno pripomoremo tudi k zmanjšanju sproščanja toplogrednih plinov zaradi krajših transportnih poti. Zagotavlja se tudi trajnostna raba površin, namenjenih pridelavi hrane, urejenost in obdelanost podeželja. Z izbiro lokalne hrane ohranjamo tudi  delovna mesta. V tem obdobju smo lahko še posebej spoznali kako pomembno je, da imamo v državi visoko  stopnjo samooskrbe z lokalno pridelano kakovostno hrano. Si pa zelo veliko ljudi tudi sami pridelajo in predelajo veliko hrane, če le imajo to možnost in vsaj malo veselja ter dobre volje. To znaš potem še posebej ceniti.

Vsi zemljani bi se morali bolj zavedati tudi pomena čebel in skrbi za okolje. Že iz preteklosti se širi modrost, da, ko bodo začele izumirati čebele se človeštvu ne obeta nič dobrega. Vsak prebivalec tega planeta bi moral po svojih zmožnostih poskrbeti, da se narava ohranja in z njim tudi naše čebelice.

 

Želim Vam lep, polno doživet in poučen dan – dan slovenske hrane!

Julijana Kovač, Organizatorica šolske prehrane

Najnovejši prispevki

Naše dejavnosti

maj 2022
P T S Č P S N
 1
2345678
9101112131415
16171819202122
23242526272829
3031  
(Skupno 2.962 obiskov, današnjih obiskov 1)
Dostopnost